Pravijo, da če zaščitna obutev ni dovolj dobra potem, je bolje, da se ne nosi. Ampak, ko je želja, da greš v sneg izjemno velika, potem enostavno tvegaš.
Imela sem zelo stare čevlje za v sneg na vikendu. Nove čevlje sem pa po čudnem naključju pozabila doma. In ker smo bili v hribih, kjer je bilo zelo veliko snega, in sem si želela ven v sneg, sem seveda obula te stare čevlje in upala na najboljše. Izkazalo se je, da ta stara zaščitna obutev res ni bila, ne vem kaj. Niti ni minilo pol ure, že so bili čevlji popolnoma premočeni in moje noge tudi. Lahko sem odšla le še notri v vikend in se sezula. Ker je bila zaščitna obutev tako mokra, kot da bi z njo plavala v morju, sem jo postavila pred kamin v upanju, da se bo kar se da hitro posušila. Sama sem bila pa tako premražena, da sem takoj odšla pod vroč tuš, da se segrejem.
Moje noge so bile tako premražene od tega, ker so bile popolnoma premočene, da mi vroč tuš ni dovolj pomagal. Če bi bila moja nova zaščitna obutev tukaj z menoj, se to ne bi pripetilo, ampak žal ni. Še dobro, da smo prišli le za nekaj dni, ker drugače bi se odpeljala domov in poskrbela, da bi bila moja bolj kakovostna zaščitna obutev tukaj z menoj in bi lahko uživala v snegu. Tako sem se pa morala sprijazniti s tem, da se to ne bo zgodilo in bom sneg gledala le od zunaj. Imam sicer ene nepremočljive čevlje s seboj, ampak so nizke. Te mi žal ne morejo veliko pomagati. Dobre so le za to, da pridem v vikenda iz avta in obratno. Ta obisk vikenda bom preživela bolj na toplem, za naslednjič bom pa bolj pazljiva, da se bo moja zaščitna obutev vzela s seboj.