Vsak človek ima svojo osebno rast. Sama se v to nisem nikoli spuščala, dokler v življenju nisem prišla do prelomnice, ko sem se enostavno morala ustaviti in spoznati. Ja, danes lahko rečem, da je to bilo precej pozno. Zakaj sem prej tako živela, da sem gledala samo na to, da bodo vsi drugi srečni, ne vem.
Danes sem drug človek. Potrebovala sem eno leto in lahko rečem, da je to bila moja najlepša osebna rast do sedaj. Zavedam se, da sem že prej živela prav, kajti drugače ne bi bila danes to kar sem. Ponosna sem na to in rada se imam. Včasih sem le živela tako, da se nisem znala pohvaliti, nisem znala počivati in se posvetiti samo sebi.
Pa je prišel čas, ko sem enostavno to potrebovala. Še danes se spomnim težkih mesecev za menoj. Kako težko je bilo, ko sem počivala, a to sem očitno potrebovala. Tudi to je bila zame osebna rast, kajti spoznala sem, da ni nič narobe, če človek počiva. Pa sem šla kasneje naprej bolj zdrava in srečna. Danes točno vem, kaj potrebujem, zakaj živim in kaj me osrečuje. Poznam najboljšo verzijo sebe in prav nič več me ni strah, da ne bi bila nase ponosna. Osebna rast mi je omogočala, da sem se spremenila na boljše, da sem našla tisto iskro v očeh, ki sem jo potrebovala. Moja največja prelomnica v življenju je bila ta, da ne morem biti vsem všeč in da je to čisto normalno in nič narobe. Ko sem to spoznala, sem si upala biti to, kar sem si želela. Moja osebna rast sedaj samo raste in razvijam se dalje. Živim in počnem stvari, ki me veselijo. Nasmehnem se že samo ob tem, ko pomislim, kako dobro se počutim v svojem telesu. Največja moja osebna rast je to, da se imam enostavno rada.