Vedno sem si želela ustvariti družino in živeti družinsko življenje, niti najmanj pa si nisem želela, da bi moj mož naredil izpit za motor in si kupil motor. Tega res nisem želela, ker ko imaš enkrat otroke, ti pomenijo vse na svetu in tako ko varuješ njih, moraš čuvati tudi sebe, da se ti kaj ne zgodi zaradi njih.
Moj mož prej ni imel izpit za motor in nikoli ni niti rekel, da bi ga motorji zanimali. Potem pa je prišlo leto, ko je kar naenkrat začel govoriti o motorjih. Seveda je dobro vedel, da jaz ne bom zato, ker nikoli nisem bila. Da pa me je prepričal v to, je rekel, da si želi en star počasen motor, ki ga bo bolj rihtal, kot pa se vozil, tako je naredil izpit za motor in ni minilo dolgo, ko je pred hišo bil parkiran športni motor.
Kako sem bila jaz tisti dan žalostna, kolikokrat sem si po tihem rekla, zakaj sem mu dovolila, da je šel opravljat izpit za motor, če bi takrat bila takrat proti, danes motorja ne bi bilo pri hiši. To so bili tisti začetki, ko bi lahko nasprotovala, da ne potrebuje motorja in da izpit za motor ni potreben, danes tega motorja ne bi bilo pred hišo. Tako pa sem z tem motorjem vedela, da se naše družinsko življenje počasi končuje, kajti vedela sem, da bodo lepi dnevi namenjeni vožnji in ne družini. Kolikokrat sem bila jezna, da ima izpit za motor in kako sem lahko to dovolila, kajti resnično si nisem želela partnerja, ki vozi motor, sedaj pa sem ravno to dobila.
V življenju nikoli ne reci nikoli, še kako se ti življenje lahko obrne, lahko to naredi samo izpit za motor, lahko kakšen drug nakup, lahko potovanje, nikoli ne veš, kaj ti prihodnost prinese.